Razveza in ločitev

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Obstaja ena vrsta izvensodne razveze zakonske zveze:

• sporazumna razveza zakonske zveze (divorce par consentement mutuel) z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika in ki se shrani pri notarju.

Obstajajo štiri vrste razveze zakonske zveze:

• sporazumna razveza zakonske zveze,
• razveza na podlagi strinjanja o prenehanju zakonske zveze (divorce par acceptation du principe de la rupture du mariage) ali razveza na podlagi strinjanja (divorce accepté),
• razveza zaradi dokončnega poslabšanja zakonske vezi med zakoncema (divorce pour altération définitive du lien conjugal) in
• razveza iz krivdnih razlogov (divorce pour faute).

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

• Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika in ki se shrani pri notarju, se lahko vloži, če se zakonca strinjata s prenehanjem zakonske zveze in sprejmeta vse posledice njene razveze. Z odvetnikoma morata sestaviti sporazum, ki ga po obdobju za razmislek podpišejo obe stranki in njuna odvetnika. Če imata enega ali več otrok, jih je treba obvestiti o njihovi pravici do zaslišanja. Če vsaj eden od otrok zahteva zaslišanje, morata stranki pri sodniku za družinske zadeve (juge aux affaires familiales) vložiti predlog za sporazumno razvezo, da se otrok lahko zasliši.
• Zakonca lahko vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze pred sodiščem le, če otrok zahteva zaslišanje ter če se zakonca strinjata o prenehanju zakonske zveze in sprejmeta vse posledice razveze. V tem primeru jima ni treba navesti razlogov za razvezo zakonske zveze, sodniku pa morata v odobritev predložiti le osnutek sporazuma, ki ureja posledice razveze. Sodnik zavrne odobritev sporazuma le v primerih, kadar koristi otrok ali enega od zakoncev niso dovolj zaščitene.
• Razvezo na podlagi strinjanja lahko zahteva eden od zakoncev, drugi pa se z njo strinja, ali pa jo zahtevata oba zakonca. V nasprotju s sporazumno razvezo zakonske zveze se zakonca strinjata s samo razvezo, vendar se jima ne uspe sporazumeti o njenih posledicah. Zato o njih odloči sodnik.
• Razvezo zaradi dokončnega poslabšanja zakonske vezi med zakoncema lahko zahteva eden od zakoncev, če par ob vložitvi predloga za razvezo zakonske zveze že eno leto ne živi več skupaj. Pri tem se predpostavljata neobstoj skupnega življenja in želja po končanju zakonske zveze.
• Razvezo zakonske zveze iz krivdnih razlogov lahko zahteva eden od zakoncev zaradi dejanj, ki jih je mogoče pripisati drugemu zakoncu, če pomenijo resne ali ponavljajoče se kršitve dolžnosti in obveznosti iz zakonske zveze ter bi bilo zaradi njih nadaljnje skupno življenje nevzdržno.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

• Obveznosti zvestobe, skupnega življenja in zagotavljanja pomoči prenehajo, ko postane sodna odločba o razvezi zakonske zveze pravnomočna, tj. ko ni več mogoče vložiti pritožbe.
• Eden od zakoncev lahko nato sklene novo zakonsko zvezo.
• Po razvezi zakonske zveze oba zakonca izgubita pravico do uporabe priimka drugega zakonca. Vendar lahko eden od zakoncev še naprej uporablja priimek drugega zakonca, če ta s tem soglaša ali če to dovoli sodnik in če lahko zadevni zakonec navede razloge, zakaj je to zanj ali za otroke še posebej pomembno.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

• Z razvezo zakonske zveze prenehajo premoženjska razmerja med zakoncema, kjer je to primerno, pa se premoženje deli.
• Razveza zakonske zveze ne vpliva na zakonske koristi, ki veljajo med zakonsko zvezo, ali darila iz obstoječega premoženja. Vendar se samodejno ukinejo zakonske koristi, ki veljajo ob prenehanju premoženjskih razmerij med zakoncema, smrti enega od zakoncev ali razpolaganju za primer smrti.
• V primeru sodne ali izvensodne sporazumne razveze zakonske zveze je pogoj za izdajo odločbe o razvezi zakonske zveze ta, da se zakonca sporazumeta o ureditvi svojih finančnih interesov. Pri drugih vrstah razveze zakonske zveze se lahko zakonca o tem sporazumeta pred izdajo odločbe o razvezi zakonske zveze, vendar to ni obvezno. V tem primeru ureditev nastopi pozneje.

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Razveza zakonske zveze nima posebnih posledic za pravila o izvajanju starševske skrbi, ki načeloma torej še vedno pripada skupaj obema starša. Sodnik pa lahko vseeno odloči, da se to izvajanje zaupa samo enemu od staršev, če je to v skladu z otrokovo koristjo. Določiti je treba pogoje izvajanja starševske skrbi (običajno prebivališče, pravice do stikov itd.).

Vsak od staršev mora še naprej prispevati k otrokovemu preživljanju in izobraževanju. Prispevek je lahko v obliki preživnine, ki jo eden od staršev plačuje drugemu staršu, lahko pa tudi v obliki popolnega ali delnega neposrednega kritja stroškov za otroka. Lahko se plačuje tudi v obliki pravice do uporabe in stanovanjske pravice.

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Opomba: Plačevanje preživnine enega zakonca drugemu zakoncu je začasni ukrep, tj. preživnina se plačuje samo do izdaje odločbe o razvezi zakonske zveze. Po tem lahko eden od zakoncev od drugega zahteva samo izravnalni prispevek (prestation compensatoire) ali plačilo odškodnine (versement de dommages-intérêts). To se lahko reši sporazumno s sodno ali izvensodno sporazumno razvezo zakonske zveze, v drugih primerih pa o tem odloči sodnik.

• Ta prispevek je namenjen izravnavi razlik v življenjskih razmerah zakoncev, ki so morda nastale zaradi prenehanja zakonske zveze. Znesek plačila določi sodnik, in sicer glede na dohodek in potrebe vsakega od zakoncev. Po naravi je to pavšalni znesek, ki se načeloma plačuje v obliki sredstev:
  
  • bodisi s plačevanjem denarnega zneska, pri čemer se je treba dogovoriti o načinu plačevanja,
  • bodisi z začasno ali dosmrtno prepustitvijo premoženja v posest ali dodelitvijo pravice do uporabe, stanovanjske pravice ali pravice do užitka.

Izjemoma se lahko o prispevku dogovori v obliki dosmrtne rente, ki se lahko v primeru spremembe sredstev ali potreb zakoncev zniža.

• Zakoncu se lahko dodeli odškodnina, če ima razveza zakonske zveze zanj še posebej hude posledice:
  
  • kadar je bil nasprotna stranka v postopku za razvezo zakonske zveze zaradi dokončnega poslabšanja zakonske vezi med zakoncema in sam ni vložil predloga za razvezo zakonske zveze
  • ali kadar se razveza zakonske zveze razglasi zoper drugega zakonca, ki je zanjo izključno kriv.

(Glej „Preživninski zahtevki – Francija“).

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

Prenehanje življenjske skupnosti (séparation de corps) je pravna ureditev, s katero prenehajo nekatere obveznosti iz zakonske zveze, kot je dolžnost skupnega življenja, medtem ko se zakonska zveza ne razveže. Sklenitev nove zakonske zveze tako ni mogoča in dolžnost zagotavljanja pomoči se ohrani.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

• Primeri in postopek prenehanja življenjske skupnosti so enaki kot pri razvezi zakonske zveze, vendar ga ni mogoče izvesti z izvensodnim sporazumnim prenehanjem življenjske skupnosti.
• Načeloma lahko zakonec, zoper katerega je vložen predlog za prenehanje življenjske skupnosti, vloži nasprotno tožbo za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, zakonec, zoper katerega je vložen predlog za razvezo zakonske zveze, pa lahko vloži predlog za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti.
• V primeru razveze zaradi dokončnega poslabšanja zakonske vezi med zakoncema ni mogoče vložiti nasprotne tožbe za prenehanje življenjske skupnosti, temveč se lahko vloži samo predlog za razvezo zakonske zveze.
• Če se predlog za razvezo zakonske zveze in predlog za prenehanje življenjske skupnosti vložita sočasno, bo sodnik najprej obravnaval predlog za razvezo zakonske zveze. Samo če ne izda odločbe o razvezi zakonske zveze, bo obravnaval še predlog za prenehanje življenjske skupnosti. Če sta oba predloga vložena iz krivdnih razlogov, ju bo sodnik obravnaval hkrati, in če jima bo ugodil, bo izdal odločbo o razvezi zakonske zveze na podlagi deljene krivde.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Posledice prenehanja življenjske skupnosti

• S prenehanjem življenjske skupnosti se konča dolžnost skupnega življenja, vendar se ohranijo dolžnosti zagotavljanja pomoči, zvestobe in podpore. Prav tako lahko žena še naprej uporablja možev priimek, razen če sodnik odloči drugače. Dolžnost zagotavljanja podpore pomeni, da se lahko od enega od zakoncev zahteva, naj drugemu plačuje preživnino, če jo ta potrebuje. Znesek tega nadomestila se določi ne glede na krivdo, razen če je preživninski upravičenec med zakonsko zvezo hudo kršil svoje dolžnosti. Namesto preživnine se lahko izplača glavnica, če premoženje preživninskega zavezanca to omogoča.
• Kar zadeva sredstva, se premoženje zakoncev s sodno odločbo samodejno razdeli (člen 302 civilnega zakonika).
• Če eden od zakoncev umre, se dedne pravice drugega zakonca ne spremenijo in se zanj uporabijo zakonske določbe v zvezi s preživelim zakoncem. V primeru sporazumnega prenehanja življenjske skupnosti pred sodiščem pa se lahko zakonca odločita, da v sporazum vključita odpoved dednim pravicam.

Sprememba prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze

Na zahtevo enega od zakoncev se lahko sodna odločba, izdana za prenehanje življenjske skupnosti, spremeni že po samem pravu v sodno odločbo o razvezi zakonske zveze, če je prenehanje življenjske skupnosti trajalo dve leti. V takem primeru sodnik izda odločbo o razvezi zakonske zveze in odloči o njenih posledicah. Razlogi za prenehanje življenjske skupnosti postanejo razlogi za razvezo zakonske zveze. Ugotovitve krivde ni mogoče spremeniti.

Vsi primeri prenehanja življenjske skupnosti se lahko na zahtevo obeh zakoncev spremenijo v sporazumno razvezo zakonske zveze. Če pa se o prenehanju življenjske skupnosti sporazumno odloči pred sodiščem, se lahko to v razvezo zakonske zveze spremeni le sporazumno.

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Z razveljavitvijo zakonske zveze (annulation du mariage), za katero je potrebna sodna odločba, se za nazaj prekličejo vse posledice zakonske zveze, kot da ta ne bi nikoli obstajala.

V tem se razlikuje od razveze zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti, katerih posledice se čutijo samo v prihodnosti.

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Razlogi za razveljavitev zakonske zveze se razlikujejo glede na to, ali gre za relativno neveljavnost zakonske zveze (nullité relative) (s sklicevanjem na pomanjkanje svobodne privolitve ali sklenitev zakonske zveze brez dovoljenja oseb, ki bi jo morale dovoliti) ali absolutno neveljavnost zakonske zveze (nullité absolue) (če ni izpolnjen pogoj javnega reda).

Relativna neveljavnost zakonske zveze

Mogoči so trije primeri:

• izjava volje je bila dana v zmoti glede osebe ali njenih bistvenih lastnosti,
• izjava volje je izsiljena,
• zakonska zveza je bila sklenjena brez dovoljenja oseb, ki bi jo morale dovoliti.

Predlog za razveljavitev zakonske zveze lahko vložijo samo nekatere osebe: zakonec, ki ni svobodno privolil v sklenitev ali je bil ob sklenitvi zakonske zveze poslovno nesposoben, osebe, ki bi morale dovoliti sklenitev zakonske zveze, ali državni tožilec.

Predlog za razveljavitev zakonske zveze je dopusten samo, če je vložen v petih letih od dneva sklenitve zakonske zveze (ali v petih letih od dneva, ko je zadevna oseba dopolnila zakonsko starost za privolitev v sklenitev zakonske zveze).

Absolutna neveljavnost zakonske zveze

Popoln neobstoj privolitve, otroška poroka, bigamija, krvoskrunstvo, odsotnost enega od zakoncev pri sklenitvi zakonske zveze, nepristojnost matičarja in skrivna zakonska zveza.

Predlog lahko vloži vsaka zainteresirana oseba ali državni tožilec v 30 letih od dneva sklenitve zakonske zveze (ali petih letih od dneva, ko je zadevna oseba dopolnila zakonsko starost za privolitev v sklenitev zakonske zveze).

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

de mariage ?

Posledice so enake ne glede na to, ali gre za relativno ali absolutno neveljavno zakonsko zvezo.

• Osebne in premoženjske posledice sklenitve zakonske zveze so razveljavljene, saj se šteje, da zakonska zveza ni nikoli obstajala. Če na primer eden od zakoncev umre, drugi zakonec z razveljavitvijo zakonske zveze izgubi vse dedne pravice.
  Vendar je to načelo mogoče omiliti, če je vsaj eden od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze ravnal v dobri veri. V tem primeru navidezna zakonska zveza (mariage putatif) ostane nična, vendar se šteje, da je bila preprosto razvezana. Zato se ohranijo vse civilnopravne, osebne in finančne posledice, nastale pred ugoditvijo razveljavitvi.
• Razveljavitev zakonske zveze staršev nima pravnih posledic za otroke, njihov položaj pa se obravnava kot v primeru razveze zakonske zveze.

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

Razveza zakonske zveze in njene posledice se lahko uredijo v skladu z izvensodnim postopkom sporazumne razveze, ki vključuje dva odvetnika in notarja, ne pa tudi sodnika, razen v primerih, ko otrok zahteva zaslišanje.

Sodnik pa mora sodelovati v vseh drugih primerih, vendar lahko stranke pred predložitvijo zadeve sodišču ali vzporedno s tem uporabijo družinsko mediacijo.

Mediacijo lahko predlaga tudi sodišče. Zanjo je pooblaščena fizična oseba ali združenje, ki zasliši stranki, sooči njuna stališča in jima pomaga rešiti spor.

Po mediaciji lahko stranki, ki sta dosegli dogovor, tega predložita v odobritev sodniku ali se odločita za izvensodni postopek sporazumne razveze zakonske zveze.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Kje je treba vložiti predlog?

• Predlog za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti

Predlogi so v obliki zahtevka, ki ga odvetnik vloži v tajništvo sodišča prve stopnje (tribunal judiciaire).

Krajevno pristojno je:

• sodišče v kraju družinskega prebivališča;
• če zakonca ne živita skupaj in skupaj izvajata starševsko skrb, sodišče v kraju stalnega prebivališča zakonca, s katerim živijo mladoletni otroci;
• če zakonca ne živita skupaj in starševsko skrb izvaja samo eden od njiju, sodišče v kraju stalnega prebivališča tega zakonca;
• v drugih primerih sodišče v kraju stalnega prebivališča zakonca, ki ni vložil predloga;
• v primeru skupnega predloga je po izbiri zakoncev pristojno sodišče v kraju prebivališča enega od zakoncev.
• Predlog za razveljavitev zakonske zveze
  Razveljavitev zakonske zveze se zahteva pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca. Ima obliko sodnega poziva, ki ga vroči sodni uradnik.
• Sporazumna razveza zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika:
  sporazum s podpisoma strank in dveh odvetnikov je treba shraniti pri notarju, ki opravlja svojo dejavnost v Franciji.

Dokumenti, ki jih je treba predložiti

• Predlog za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti

V vseh zadevah, povezanih z razvezo zakonske zveze, morata zakonca zagotoviti vse informacije, potrebne za njuno identifikacijo in opredelitev njunega sklada zdravstvenega zavarovanja, ter informacije o službah in organizacijah, ki jima zagotavljajo plačila, pokojnino ali druge dajatve.

Če se pri sodišču vloži zahtevek za izravnalni prispevek, morata zakonca predložiti častno izjavo, s katero potrjujeta točnost podatkov o svojih dohodkih, sredstvih, premoženju in življenjskih razmerah.

V primeru sporazumne razveze zakonske zveze pred sodiščem v predlogu ni treba navesti razlogov za razvezo, priložiti pa mu je treba datiran sporazum, ki so ga podpisali zakonca in njun(-a) odvetnik(-a) in s katerim se urejajo vse posledice razveze zakonske zveze ter ki po potrebi vključuje izjavo o prenehanju premoženjskih razmerij med zakoncema (état liquidatif du régime matrimonial).

V drugih primerih v predlogu ni treba navesti niti pravne podlage niti razlogov za razvezo zakonske zveze, po potrebi pa je treba vanj vključiti predloge za začasne ukrepe.

• Predlog za razveljavitev zakonske zveze

Posebni dokumenti se ne zahtevajo, vložnik predloga pa mora moči predložiti dokumente, ki dokazujejo, da se lahko zakonska zveza razveljavi zaradi razlogov, na katere se vložnik sklicuje.

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Pravna pomoč, bodisi popolna bodisi delna, se lahko pridobi po oceni materialnega položaja (glej „Pravna pomoč – Francija“).

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Zoper te sodne odločbe je mogoče začeti običajne postopke pritožbe.

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

Odločbe, izdane v postopku za razvezo zakonske zveze, se samodejno priznajo, ne da bi bilo treba začeti kakršen koli poseben postopek.

Enako velja za odločbe o razveljavitvi zakonske zveze.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Za izpodbijanje priznanja takih odločb se lahko pri okrožnem sodišču (tribunal de grande instance) vloži tožba za razglasitev neizvršljivosti (action en inopposabilité). Odločba o neizvršljivosti je podlaga za izpodbijanje morebitnega poznejšega zahtevka za eksekvaturo, ki ga vloži nasprotna stranka (tj. zahtevek, da se v Franciji razglasi izvršljivost odločbe, izdane v drugi državi). V nasprotnem primeru je taka odločba enakovredna eksekvaturi.

Postopek je enak kot pri tožbi za eksekvaturo.

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

V skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, lahko pravo, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, izbereta zakonca.

Če ga ne izbereta, se za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti uporablja pravo države:

• običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je začel postopek pred sodiščem, ali če to ni mogoče,
• zadnjega običajnega prebivališča zakoncev, pod pogojem, da več kot eno leto pred začetkom postopka pred sodiščem tam nista nehala prebivati in če eden od njiju ob začetku sodnega postopka tam še vedno prebiva, ali, če to ni mogoče,
• katere državljana sta oba zakonca v trenutku, ko se je začel postopek pred sodiščem, ali če to ni mogoče,
• pravo sodišča, pred katerim poteka postopek.

Če pa se predlog nanaša na spremembo prenehanja življenjske skupnosti v razvezo zakonske zveze, se za razvezo zakonske zveze uporablja pravo, ki se je uporabilo za prenehanje življenjske skupnosti, razen če se zakonca dogovorita drugače.

Ta pravila veljajo tudi za zakonce v primeru sporazumne razveze zakonske zveze z zasebno listino, ki jo podpišeta odvetnika in ki se shrani pri notarju. Vendar zakonca ne moreta uporabiti koncepta lex fori, ker postopek ne poteka pred sodiščem.

Sorodne povezave

Spletišče ministrstva za pravosodje

Spletišče Legifrance

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.